Splavarski in (Nad)Splavarski krst

35. SPLAVARSKI KRST

Scenarij in režija: Barbara Izlakar

Foto: Boštjan Selinšek

V soboto, 14. 9. 2019, je Turistično društvo Maribor, ki je naš projektni partner, izvedlo že 35. splavarski krst. Tradicionalna prireditev, ki od leta 1985 oživlja nabrežje Drave, je zadnjih nekaj let del Festivala Stare trte, in predstavlja njegov uvod. Gre za etnološko prireditev, katere vrhunec je predstavitev obrednega dogodka oz. iniciacije, skozi katero se nov, mlad flosar preobrazi v izkušenega splavarja, sposobnega upravljati splav po »divjih vodah« reke Drave. Letošnji splavarski krščenec, Blaž Kostanjevec, je uspešno prestal tako teoretični kot praktični del preizkusa, zato mu je splavarska botra, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, ga. Doris Urbančič Windisch, tudi podelila darilo in se skupaj z njim vpisala v krstno knjigo. Prireditev je bila širše zasnova in je letos nosila naslov »Reka Drava in zlatokopi nekoč in danes«. Strokovni del predstavitve, s praktičnim prikazom izpiranja zlata, sta izvedla Viljem Podgoršek, profesor geografije na II. gimnaziji Maribor in lastnik Geološko-paleontološkega muzeja Pangea ter ptujski arheolog Ivan Tušek. Na njej so poleg navedenih sodelovali še Štajerska turistična zveza, Turistično splavarsko društvo KPD, Rancarsko društvo Malečnik, Drava turizem d.o.o., Potapljaško društvo Maribor, KUD Idila Cirkovce, godba Pepi Krulet in mariborski rokodelci, ki so se na stojnicah predstavili s svojimi izdelki.

 

(NAD)SPLAVARSki KRST

Scenarij in režija: Barbara Izlakar

Foto: Boštjan Selinšek

Dan kasneje, v nedeljo, 15. 9. 2019, se je premierno izvedla prireditev (Nad)splavarski krst, ki je nastala znotraj našega projekta in predstavlja razširitev splavarskega krsta, ki se je že dodobra zasidral v zavest ljudi. Namen prireditve je bil lokalnemu prebivalstvu še dodatno omogočiti spoznavanje etnološke dediščine splavarjenja, ki je značilna za naše kraje in predstavlja lokalno identiteto, z nadgraditvijo splavarskega krsta tako, da se splavarjenje še bolj približa širši populaciji obiskovalcev. Ker se ukvarjamo s kreativnim/kulturnim turizmom smo za prikaz nesnovne dediščine izbrali metode, ki izvirajo umetnosti. Dve uri trajajoča prireditev se je pričela na splavu, zasidranem na Dravi, nasproti Hiše Stare trte, s splavarsko igrico, ki so jo izvedli splavarji sami, z minimalno zunanjo igralsko pomočjo. Igra je predstavila življenje splavarjev z etnološkega vidika – njihovo oblačilno kulturo, kulturo prehranjevanja, način življenja in dela, motive odločanja za tovrsten poklic, delovanje splavarskih pristanišč, plovne poti in ovire na poti, njihova verovanja, šege, navade ipd. Igrane dele je z navedbo zgodovinskih dejstev moderiral narator, ki je bil tudi sam del sedemčlanske igralske ekipe. Po izvedeni igri sta sledili dve pesmi soorganizatorja dogodka - Pevskega društva Rosika iz Lovrenca na Pohorju, območja, s kateraga so nekdaj prihajali splavarji. Nato je bila na vrsti multivizija o splavarjenju nekoč in danes, prav tako v obliki igre starega splavarja, ki ga je upodobil predsednik TD Maribor, g. Zlatko Jesenik. Z obiskovalci se je zatem izvedel splavarski kviz in udeleženki, ki je na največ vprašanj pravilno odgovorila, smo podelili brezplačno splavarsko vstopnico. Na koncu smo se pomaknili na trg čez cesto, kjer je Pevsko društvo Rosika izvedlo še tri pesmi, ki so se konceptualno vklapljale v dogodek. Posamezni deli prireditve so bili klasično moderirani, obiskovalci pa vmes tudi pozvani na ogled splavarske razstave, ki je bila ves čas na ogled na samem splavu. Splavarsko igro nameravamo v prihodnosti vključiti v del splavarskih voženj, primernih za ciljno skupino obiskovalcev, ki jih poglobljeno zanimata zgodovina in dediščina obiskanega območja.